Ureditev meje

Ureditev meje je geodetska storitev, ki jo naroči stranka pri geodetskem podjetju z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev.

Za ureditve meje se bo naročnik odločil takrat, ko ne ve, kje v naravi poteka meja njegove parcele, niti se z mejašem ne moreta sporazumeti o poteku meje.

Priporočljivo je naročiti ureditev meje takrat, ko se predvideva kakršenkoli poseg v bližini meje (gradnja, postavitev ograje, …).

Včasih se pojavi potreba po urejanju meje zaradi sosedskih nesporazumov (domnevno poseganje v tuje zemljišče).

V postopku ureditve meje se ureja celotna meja med dvema ali več mejnimi parcelami ali pa le del te meje. Meja se uredi na podlagi numeričnih ali grafičnih podatkov.

Parcelacija

Parcelacija je združitev ali delitev parcel.

Pred izvedbo delitve parcel morajo biti urejene meje parcele, ki se jih dotika nova meja, ki nastane z delitvijo.

Postopek ureditve meje in postopek parcelacije se lahko izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki vsebuje sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije.

Geodetsko podjetje izvede parcelacijo po naročilu stranke in v skladu z aktom državnega organa ali organa lokalne skupnosti.

Izravnava meje

V praksi se pogosto zgodi, da stranki zaradi različnih razlogov uporabljata nepremičnino malo drugače, kot to izkazujejo podatki zemljiškega katastra.

Zakon v tem primeru dopušča izravnavo meje. Izravnava dokončne meje se lahko izvede, če se stranke sporazumejo o izravnani meji in če se površina parcele zaradi izravnave ne spremeni za več kot 5% površine manjše parcele oziroma ne za več kot 500 kvadratnih metrov.

Komasacija

Komasacija je zložba zemljišč na določenem območju, ki imajo različno pravno stanje glede lastninske pravice in razdelitev po zložbi oblikovanega zemljiškega sklada na nove parcele.

Vris objekta

Vris objekta v zemljiški kataster se izvede na zahtevo stranke.

Objekt, ki se ga evidentira v zemljiški kataster dobi ustrezno katastrsko kulturo (stanovanjska stavba, poslovna stavba, gospodarsko poslopje, garaža, funkcionalni objekt, spomenik, porušeni objekt).

Po končani gradnji se v postopku spremembe vrste rabe objektu določi zemljiško-katastrske točke ter objekt vriše v zemljiško-katastrske načrte in vpiše v evidence.

Geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo

Geodetski načrt je prikaz dejanskega stanja (fizičnih struktur in pojavov) na zemeljskem površju, nad in pod njim v pomanjšanem merilu po kartografskih pravilih.

Geodetski načrt lahko vsebuje podatke o: reliefu, vodah, rastlinstvu, stavbah, gradbenih inženirskih objektih, rabi zemljišč, zemljepisnih imenih, geodetskih točkah, zemljiških parcelah, administrativnih mejah in drugih fizičnih strukturah in pojavih.

Geodetski načrt je sestavljen iz grafičnega prikaza in certifikata geodetskega načrta.

Certifikat geodetskega načrta velja kot potrdilo odgovornega geodeta, da je geodetski načrt izdelan skladno s predpisi in z namenom uporabe geodetskega načrta.

Geodetski načrt novega stanja zemljišča

Geodetski načrt novozgrajenega objekta je prikaz dejanskega stanja novogradnje.

Geodetski posnetek je potreben pri izgradnji večjih objektov in se uporabi pri nadzoru in tehničnem prevzemu.

Zakoličba objekta

Pred začetkom gradnje novega objekta, za katerega je z Zakonom o graditvi objektov predpisano gradbeno dovoljenje, mora izvajalec poskrbeti tudi za zakoličenje objekta.

Zakoličenje je po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) geodetska storitev.

Izvajalec mora vsaj osem dni prej o zakoličenju obvestiti krajevno pristojno občinsko upravo.

V postopku zakoličbe se na terenu zakoliči oz. ustrezno označi lokacijo objekta v skladu s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju in projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Meritve in opazovanje premikov objektov

Kontrolne meritve, ki jih izvajamo v inženirski geodeziji čedalje bolj pridobivajo na pomenu.

Zavedati se moramo, da je na razpolago vedno manj prostora za izgradnjo raznih objektov, kar pomeni, da posamezne objekte gradimo tudi na območjih, ki so do nedavnega veljala kot neprimerna za pozidavo.

Osnovni nalogi kontrolnih meritev, ki jih izvajamo na posameznih objektih, sta določiti premike objekta v horizontalni ali vertikalni ravnini oziroma prostoru in določiti spremembo geometrijske oblike objekta, ki je največkrat posledica premika objekta v prostoru oziroma posledica deformacij.

Etažni načrti za vpis etažne lastnine

Prvi vpis stavbe in delov stavb se izvede na podlagi zahteve lastnika zemljišča, lastnika stavbe ali dela stavbe, ko je stavba zgrajena do take faze, da je možno izdelati elaborat skladno s predpisi.

Elaborat za prvi vpis stavbe v kataster stavb vsebuje etažni načrt stavbe in načrt delov stavbe. Za izdelavo elaborata geodetsko podjetje pridobi številke stavb in že obstoječe številke delov stavb ter ukinjene številke delov stavb na geodetski upravi. V elaboratu morajo biti deli stavb že oštevilčeni. Dovoljenje za gradnjo je obvezna priloga zahtevi in ni del elaborata. Če so izpolnjeni pogoji za prvi vpis stavbe v kataster stavb, geodetska uprava določi številke stavbe in delov stavbe po predlogu iz elaborata, izvede vpis in izda odločbo o vpisu.

Etažna lastnina je posebna oblika lastnine na večstanovanjskih zgradbah. Tipičen primer so večstanovanjski bloki, možno pa je vzpostaviti etažno lastnino tudi v klasični stanovanjski hiši, kjer je več stanovanj, ki so fizično ločena.

Etažna lastnina obsega lastnino ene zaključene stanovanjske enote. Tej stanovansjski enoti pripada tudi ustrezen delež skupnih prostorov (stopnišča, hodniki, kurilnica, kolesarnica, kleti, podstrešje, funkcionalno zemljišče in podobno).

Kataster komunalnih naprav

Kataster komunalnih naprav je evidenca o komunalnih napravah in objektih. V katastru komunalnih naprav se evidentirajo podatki o podzemnem in nadzemnem omrežju vodovoda, kanalizacije, plinovoda, elektrike, javne razsvetljave, telefona in toplovoda s pripadajočimi objekti, ter podatki o ulicah in javnih cestah z njihovo opremljenostjo.

Stabilizacija in izmera geodetskih mrež

Mreža geodetskih točk je stabilizirana po celotni državi. S pomočjo natančnih instrumentov za merjenje kotov, dolžin, višinskih razlik ter z inštrumenti in metodami satelitske geodezije določamo koordinate točk v prostoru. Z različnimi metodami izmere in izračuna (triangulacija, trilateracija, trigonometrično višinomerstvo, nivelman, metode satelitske geodezije) določamo medsebojni položaj teh točk v prostoru.

Mreža geodetskih točk nam omogoča, da lahko kjerkoli določimo položaj katerega koli objekta na zemeljskem površju. Točke geodetske mreže so osnova za nadaljnje meritve.

Identifikacijsko potrdilo

Identifikacijsko potrdilo prikazuje spremembe stanja v zemljiškem katastru.

Označitev meje

Označitev meje z mejniki v naravi je samostojen postopek. Lahko se ga opravi v postopku ureditve meje, takoj po opravljeni mejni obravnavi, če tako zahteva lastnik parcele in če lastniki sosednjih parcel soglašajo s predlagano mejo (meja, ki jo predlaga geodet na terenu). Meja se po mejni obravnavi lahko označi samo, če so na mejni obravnavi prisotne vse stranke in se s predlagano mejo tudi strinjajo.

Lahko pa se meje označi z mejniki v naravi kadarkoli po izdaji oz. pravnomočnosti odločbe o urejeni meji parcele ali dela parcele, če torej katera izmed strank ni bila prisotna na mejni obravnavi ali se s predlagano mejo ni strinjala, kasneje pa je na ustni obravnavi na geodetski upravi podala strinjanje s predlagano mejo ali pa ni izrabila pravne možnosti sodne določitve meje in je bila na podlagi tega izdana odločba. Po izdaji odločbe stranka naroči označitev meje z mejniki v naravi, geodet pa to označi na podlagi izdane in pravnomočne odločbe, pri tem pa mejaše samo obvesti o označitvi meje z mejniki v naravi, njihovo strinjanje pa ni več potrebno.

Najpogosteje se postopek uporablja za označitev mej ali delov mej, ko lastniki parcel ne vedo kje se mejna znamenja (mejniki) v naravi nahajajo ali pa so bila mejna znamenja zaradi različnih razlogov uničena.

Postopek označitve meje z mejniki v naravi se uporablja samo za predhodno že urejene meje. Tiste meje, ki so bile ugotavljane pred letom 2000, to je pred uveljavitvijo Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Ur. List RS št. 52/2000), se ne štejejo za urejene meje in je zato pred označitvijo potrebno meje urediti v postopku ureditve meje.

Določitev zemljišča pod stavbo

V postopku določitve zemljišča pod stavbo se evidentira objekt v zemljiški kataster. Ta postopek je nujen za pridobitev hišne številke (novogradnje). Če ima objekt gradbeno dovoljenje, se vriše tudi funkcionalno zemljišče, ki pripada objektu.

Zemljišče pod stavbo se v zemljiški kataster evidentira na zahtevo lastnika zemljišča, imetnika stavbne pravice, ali investitorja gradnje. Če na zemljišču stoji večstanovanjska stavba, lahko zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo vloži tudi lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe.

Kot obvezna sestavina elaborata določitve zemljišča pod stavbo je po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (Ur. List RS št. 47/2006) tudi elaborat za vpis stavbe v kataster stavb.

V postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb geodet na terenu izmeri površine notranjih prostorov in popiše namembnost prostorov po veljavni klasifikaciji vrst objektov ter razvrstitve prostorov glede na namen uporabe.

Če objektu ni določena hišna številka, pa bi po predpisih o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb morala biti, mora vlagatelj poleg zahteve za vpis stavbe v kataster stavb vložiti zahtevo za določitev hišne številke. Vlogo za določitev hišne številke izpolni geodetsko podjetje.

Kataster stavb

Kataster stavb je evidenca o stavbah in delih stavb. Stavba je objekt, v katerega lahko človek vstopi, in ki je namenjen njegovemu stalnemu ali začasnemu prebivanju, opravljanju poslovne ali druge dejavnosti ali zaščiti ter ga ni mogoče prestaviti brez škode za njegovo substanco.

Stavba ima enega ali več delov. Posamezni del stavbe je prostor oz. skupina prostorov v stavbi, ki se lahko samostojno pravno ureja. Kot deli stavbe v katastru stavb se evidentiraju tudi njeni skupni deli, v kolikor so določeni.

V postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb geodet na terenu izmeri površine notranjih prostorov in popiše namembnost prostorov po veljavni klasifikaciji vrst objektov ter razvrstitve prostorov glede na namen uporabe. Kadar se v kataster stavb vpisujejo stavbe, ki imajo več kot en del (npr. večstanovanjske stavbe), se na terenu določi, kateri prostori pripadajo določenemu delu stavbe in kateri prostori pripadajo skupnemu delu stavbe (npr. stopnišče, podstrešje, kurilnica, …).

Zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb lahko vloži investitor gradnje, lastnik parcele, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe. Ob vpisu stavbe v kataster stavb se morajo vpisati vsi deli stavbe.

Investitor gradnje mora vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb najpozneje v 30 dneh po izvedbi vseh zaključnih gradbenih del.

Za pridobitev hišne številke mora biti sestavni del vpisa stavbe v kataster stavb tudi elaborat določitve zemljišča pod stavbo.

Obvezna vsebina elaborata so tudi izpolnjeni obrazci vprašalnika registra nepremičnin (103. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin Ur. List RS št. 47/2006).

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture

V zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture se vodijo podatki o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki so v lasti države (državne ceste, vodna infrastruktura…); občin (vodovod, kanalizacija, odlagališča odpadkov…) ali zasebnih družb (kabelska omrežja, telekomunikacijske naprave in omrežja…).

Geodetsko podjetje na zahtevo naročnika izdela elaborat za vpis objektov gospodarske javne infrastrukture v zbirni kataster.

Spremeba bonitete zemljišč

Spremembo bonitete zemljišč določi kmetijski ali gozdarski strokovnjak s pooblastilom, ki pripravi poročilo o ugotovljenih lastnostih tal, klime, reliefa in posebnih vplivov ter izračuna bonitete, če se boniteta razlikuje od zadnje vpisane v zemljiški kataster. Sprememba se prijavi na zahtevo lastnika s priloženim elaboratom geodetskega podjetja.

Sprememba vrste rabe, katastrske kulture in katastrskega razreda

Sprememba vrste rabe, katastrske kulture in katastrskega razreda zemljišč je storitev, ki se jo redno izvaja v sklopu parcelacije, evidentiranja zemljišč pod stavbo in ekspropriacijah. Če se izdeluje elaborat spremembe katastrskih kultur s katastrskimi razredi (njiva, vrt, plantažni sadovnjak, ekstenzivni sadovnjak, vinograd, hmeljišče, travnik, barjanski travnik, pašnik, trstičje, gozd), je potrebno priložiti poročilo, ki ga izdela kmetijski ali gozdarski strokovnjak s pooblastilom.

Nova izmera

Nova izmera je geodetska storitev ureditve celih in delov mej na območju najmanj desetih parcel ali na območju, večjem od 3 ha. Postopek nove izmere geodetska uprava uvede po uradni dolžnosti ali na podlagi zahteve naročnika nove izmere. Zahtevi mora biti priložen elaborat nove izmere, ki ga izdela geodetsko podjetje.

Kontaktirajte nas

Osnovni podatki

Allgea geodetske storitve in svetovanje, Iztok Bevc s.p.

Skalna ulica 37
8222 Otočec
Slovenija, EU

Davčna številka: 33251886
Matična številka: 3112322000
Bančni račun (IBAN): SI56 0315 3100 0319 121

+386 41 598 332