Označitev meje z mejniki v naravi je samostojen postopek. Lahko se ga opravi v postopku ureditve meje, takoj po opravljeni mejni obravnavi, če tako zahteva lastnik parcele in če lastniki sosednjih parcel soglašajo s predlagano mejo (meja, ki jo predlaga geodet na terenu). Meja se po mejni obravnavi lahko označi samo, če so na mejni obravnavi prisotne vse stranke in se s predlagano mejo tudi strinjajo.

Lahko pa se meje označi z mejniki v naravi kadarkoli po izdaji oz. pravnomočnosti odločbe o urejeni meji parcele ali dela parcele, če torej katera izmed strank ni bila prisotna na mejni obravnavi ali se s predlagano mejo ni strinjala, kasneje pa je na ustni obravnavi na geodetski upravi podala strinjanje s predlagano mejo ali pa ni izrabila pravne možnosti sodne določitve meje in je bila na podlagi tega izdana odločba. Po izdaji odločbe stranka naroči označitev meje z mejniki v naravi, geodet pa to označi na podlagi izdane in pravnomočne odločbe, pri tem pa mejaše samo obvesti o označitvi meje z mejniki v naravi, njihovo strinjanje pa ni več potrebno.

Najpogosteje se postopek uporablja za označitev mej ali delov mej, ko lastniki parcel ne vedo kje se mejna znamenja (mejniki) v naravi nahajajo ali pa so bila mejna znamenja zaradi različnih razlogov uničena.

Postopek označitve meje z mejniki v naravi se uporablja samo za predhodno že urejene meje. Tiste meje, ki so bile ugotavljane pred letom 2000, to je pred uveljavitvijo Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Ur. List RS št. 52/2000), se ne štejejo za urejene meje in je zato pred označitvijo potrebno meje urediti v postopku ureditve meje.

V postopku določitve zemljišča pod stavbo se evidentira objekt v zemljiški kataster. Ta postopek je nujen za pridobitev hišne številke (novogradnje). Če ima objekt gradbeno dovoljenje, se vriše tudi funkcionalno zemljišče, ki pripada objektu.

Zemljišče pod stavbo se v zemljiški kataster evidentira na zahtevo lastnika zemljišča, imetnika stavbne pravice, ali investitorja gradnje. Če na zemljišču stoji večstanovanjska stavba, lahko zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo vloži tudi lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe.

Kot obvezna sestavina elaborata določitve zemljišča pod stavbo je po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (Ur. List RS št. 47/2006) tudi elaborat za vpis stavbe v kataster stavb.

V postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb geodet na terenu izmeri površine notranjih prostorov in popiše namembnost prostorov po veljavni klasifikaciji vrst objektov ter razvrstitve prostorov glede na namen uporabe.

Če objektu ni določena hišna številka, pa bi po predpisih o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb morala biti, mora vlagatelj poleg zahteve za vpis stavbe v kataster stavb vložiti zahtevo za določitev hišne številke. Vlogo za določitev hišne številke izpolni geodetsko podjetje.

Kataster stavb je evidenca o stavbah in delih stavb. Stavba je objekt, v katerega lahko človek vstopi, in ki je namenjen njegovemu stalnemu ali začasnemu prebivanju, opravljanju poslovne ali druge dejavnosti ali zaščiti ter ga ni mogoče prestaviti brez škode za njegovo substanco.

Stavba ima enega ali več delov. Posamezni del stavbe je prostor oz. skupina prostorov v stavbi, ki se lahko samostojno pravno ureja. Kot deli stavbe v katastru stavb se evidentiraju tudi njeni skupni deli, v kolikor so določeni.

V postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb geodet na terenu izmeri površine notranjih prostorov in popiše namembnost prostorov po veljavni klasifikaciji vrst objektov ter razvrstitve prostorov glede na namen uporabe. Kadar se v kataster stavb vpisujejo stavbe, ki imajo več kot en del (npr. večstanovanjske stavbe), se na terenu določi, kateri prostori pripadajo določenemu delu stavbe in kateri prostori pripadajo skupnemu delu stavbe (npr. stopnišče, podstrešje, kurilnica, …).

Zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb lahko vloži investitor gradnje, lastnik parcele, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe. Ob vpisu stavbe v kataster stavb se morajo vpisati vsi deli stavbe.

Investitor gradnje mora vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb najpozneje v 30 dneh po izvedbi vseh zaključnih gradbenih del.

Za pridobitev hišne številke mora biti sestavni del vpisa stavbe v kataster stavb tudi elaborat določitve zemljišča pod stavbo.

Obvezna vsebina elaborata so tudi izpolnjeni obrazci vprašalnika registra nepremičnin (103. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin Ur. List RS št. 47/2006).

V zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture se vodijo podatki o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki so v lasti države (državne ceste, vodna infrastruktura…); občin (vodovod, kanalizacija, odlagališča odpadkov…) ali zasebnih družb (kabelska omrežja, telekomunikacijske naprave in omrežja…).

Geodetsko podjetje na zahtevo naročnika izdela elaborat za vpis objektov gospodarske javne infrastrukture v zbirni kataster.

Spremembo bonitete zemljišč določi kmetijski ali gozdarski strokovnjak s pooblastilom, ki pripravi poročilo o ugotovljenih lastnostih tal, klime, reliefa in posebnih vplivov ter izračuna bonitete, če se boniteta razlikuje od zadnje vpisane v zemljiški kataster. Sprememba se prijavi na zahtevo lastnika s priloženim elaboratom geodetskega podjetja.

Sprememba vrste rabe, katastrske kulture in katastrskega razreda zemljišč je storitev, ki se jo redno izvaja v sklopu parcelacije, evidentiranja zemljišč pod stavbo in ekspropriacijah. Če se izdeluje elaborat spremembe katastrskih kultur s katastrskimi razredi (njiva, vrt, plantažni sadovnjak, ekstenzivni sadovnjak, vinograd, hmeljišče, travnik, barjanski travnik, pašnik, trstičje, gozd), je potrebno priložiti poročilo, ki ga izdela kmetijski ali gozdarski strokovnjak s pooblastilom.

Nova izmera je geodetska storitev ureditve celih in delov mej na območju najmanj desetih parcel ali na območju, večjem od 3 ha. Postopek nove izmere geodetska uprava uvede po uradni dolžnosti ali na podlagi zahteve naročnika nove izmere. Zahtevi mora biti priložen elaborat nove izmere, ki ga izdela geodetsko podjetje.